Začetki komunalne infrastrukture na našem območju segajo še v rimske čase, kar dokazuje najdba kanala v Rogatcu. Na območju Rogaške Slatine se je javni vodovod pričel graditi po letu 1903 – najstarejši vodohran je iz leta 1906, to je vodohran Soča. Tako je že zelo zgodaj nastala potreba po vzdrževanju vodovodnih naprav.


NASTANEK DRUŽBE OKP ROGAŠKA SLATINA D.O.O.
Z združitvijo samostojnih zavodov Komunalne uprave Šmarje pri Jelšah in Komunalnega zavoda Rogaška Slatina je 01.01.1963 nastala komunalna gospodarska organizacija »Obrtno komunalno podjetje«.  Leta 1963 se je Obrtnemu komunalnemu podjetju pripojilo obrtno podjetje Avtomehanične delavnice Rogaška Slatina.

Od ustanovitve dalje se je organiziranost podjetja večkrat spreminjala. Leta 1990 je prišlo po sprejetju statuta dne, 22.01.1990, do organiziranja podjetja v družbeni lastnini, ki je bilo registrirano pod firmo: »Obrtno komunalno podjetje«, podjetje za komunalne in obrtne storitve, p.o. (popolna odgovornost). Podjetje v družbeni lastnini je nastalo iz TOZD Komunala, o.sol.o.
Zadnja sprememba organiziranosti je bila leta 1998 z ustanovitvijo družbe OKP javnega podjetja za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o., ki so jo ustanovile občine Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec in Kozje. Leta 1999 se je del občine Podčetrtek oblikoval v samostojno občino Bistrica ob Sotli, ki je prav tako postala soustanoviteljica javnega podjetja. Leta 2012 je Občina Rogaška Slatina prodala del lastninskega deleža v višini 0,1 % oz. 171,47 EUR Občini Poljčane, ki je tako postala sedma ustanoviteljica podjetja.
Na osnovi Zakona o gospodarskih javnih službah in Odloka o ustanovitvi OKP javnega podjetja za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o. (Uradni list RS št.89/2012), je podjetje v 100% lasti sedmih občin in sicer Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Kozje, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Poljčane.

Lastniška struktura je naslednja:

 Lastniška struktura družbe:

Skozi zgodovino se je poleg organiziranosti spreminjal tudi obseg dejavnosti javnega podjetja.
Tako je prvotno »Obrtno komunalno podjetje« kot že ime pove, izvajalo raznovrstne obrtne storitve, skrbelo za vodovodno omrežje, kasneje tudi za kanalizacijsko omrežje, vzdrževanje občinskih cest, vzdrževanje pokopališč, kopališč in odvoz odpadkov.
Leta 1986 se je v upravljanje tedanjemu podjetju GOKOP TO Komunala prenesla tudi kotlovnica v Ratanski vasi.

Sčasoma so se posamezne dejavnosti prenehale izvajati.  Tako je podjetje konec 90. let prenehalo z opravljanjem pokopališke in pogrebne dejavnosti in leta 2006 z dejavnostjo daljinskega ogrevanja. Tako so danes glavna področja izvajanja dejavnosti obvezne gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo, dejavnost odvajanja in čiščenja voda in dejavnost ravnanja z odpadki. Kot tržna dejavnost se izvaja vzdrževanje komunalne infrastrukture, ki se uporablja za izvajanje dejavnosti obveznih gospodarskih služb in vzdrževanje priključkov ter vodomerov. Po pooblastilu občin je podjetje vzpostavilo kataster gospodarske javne infrastrukture, ki ga tudi vzdržuje.

Podjetje je v času svojega obstoja veliko vlagalo v razvoj in posledično tudi investiralo.
Na področju oskrbe s pitno vodo je vsekakor potrebno omeniti izgradnjo magistralnega vodovoda v letu 1996, ki omogoča nemoteno oskrbo s pitno vodo občinam Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina in Rogatec, v manjšem delu pa tudi občini Podčetrtek
Na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda je potrebno omeniti, da je bila prva čistilna naprava na območju delovanja javnega podjetja zgrajena že leta 1989 v Podčetrtku, sledila ji je ČN Podsreda leta 1999, v letu 2003 se je dokončala gradnja naše največje čistilne naprave v Rogaški Slatini. Leta 2008 je bila končana ČN v Šmarju pri Jelšah, zadnja ČN, ki jo je podjetje prevzelo v upravljanje pa je bila ČN Kozje, ki jo je zgradila občina Kozje.

Na področju ravnanja z odpadki je potrebno omeniti izgradnjo skupnega odlagališča v Tuncovcu leta 1996, v okviru katerega je bila leta 2007 zgrajena ČN Tuncovec za čiščenje izcednih voda iz odlagališča. Danes pa na opuščenem in zaprtem delu odlagališča nastaja zbirni center z malo kompostarno. Omeniti je potrebno, da je bil v letu 2010 v okviru zbirnega centra Tuncovec odprt prvi center ponovne uporabe v Sloveniji.
Ves čas svojega delovanja je podjetje sledilo razvoju novih tehnologij in znanj. Tako je na področju oskrbe s pitno večino večjih objektov opremilo s sistemom daljinskega nadzora, leta 2009 pa smo pričeli uvajati tudi sistem daljinskega odčitavanja vodomerov. S sistemom daljinskega nadzora so opremljene tudi vse čistilne naprave.

Na področju dejavnosti ravnanja z odpadki pa je potrebno omeniti, da je podjetje leta 1998 z namestitvijo tako imenovanih vaških kontejnerjev uspelo zagotoviti praktično 100 % pokritost območja z organiziranim odvozom odpadkov. Sistem ki je bil v začetku dober, saj se je število črnih odlagališč zmanjšalo, se je kasneje izkazal kot neučinkovit z vidika ločevanja odpadkov. Tako je podjetje v drugi polovici leta 2007 med prvimi v Sloveniji pričelo izvajati sistem individualnega zbiranja in odvoza odpadkov z ločevanjem odpadkov na izvoru s projektom »rumene vreče« in sistemom »od vrat do vrat«, ki daje na področju ločevanja odpadkov zelo dobre rezultate.