sobota, 12. oktober 2024

Najpogostejša vprašanja

Čistilne naprave

1. ZAKONSKE PODLAGE

2. KDO MORA IMETI MKČN OZ. NEPRETOČNO GREZNICO?

3. ROKI ZA USKLADITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUALNIH ODPADNIH VODA Z NOVO UREDBO

4. KAJ JE MKČN IN KAJ NEPRETOČNA GREZNICA? 

5. POSTOPEK PRI VGRADNJI MKČN ALI NEPRETOČNE GREZNICE

6. PO VGRADNJI MKČN JE POTREBNO STORITI TUDI SLEDEČE

7. PO VGRADNJI NEPRETOČNE GREZNICE JE POTREBNO

8. NAVODILA ZA RAVNANJE Z MKČN

9. ODVOZ BLATA

10. PLAČILO STORITEV

11. OPROSTITEV PLAČILA

12. PRIPOROČILA ZA RAVNANJE Z MALO KOMUNALNO ČISTILNO NAPRAVO

13. KAKO UREDITI RASTLINSKO ČISTILNO NAPRAVO?

 

 

1. ZAKONSKE PODLAGE

Na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, se je konec leta 2015 spremenila zakonodaja in sicer predvsem na področju MKČN in greznic. Področje MKČN in greznic ureja naslednja veljavna zakonodaja:

  • Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l.RS, št. 98/15, 76/17, 81/19 in  194/21);- PisRS
  • Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod (Ur.l.RS, št. 94/14, 98/15);- PisRS
  • Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur.l. RS, št. 80/12, 98/15);- PisRS
  • Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 62/08);- PisRS
  • Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje od leta 2005 do 2017;
  • Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli  (Ur.l. RS, štev. 81/21).

 

 

2. KDO MORA IMETI MKČN OZ. NEPRETOČNO GREZNICO?

Vsi objekti, ki se nahajajo na območjih poselitve izven aglomeracij, kjer ni zgrajene javne kanalizacije in tudi ni predvidena gradnja javne kanalizacije, lahko (če so pogoji) odvajajo komunalno odpadno vodo v kanalizacijo sosednje aglomeracije, čistijo komunalno vodo v MKČN ali jo zbirajo v nepretočni greznici. Ali se vaš objekt nahaja na območju aglomeracije lahko preverite na spletni strani Atlas okolja (povezava: »OKOLJE«, »AGLOMERACIJE«, v iskanje vpišite naslov vašega objekta in pritisnite enter) ali preverite pri izvajalcu javne službe.

 

V izjemnih primerih, ko čiščenje odpadne vode z MKČN ni dovoljeno ali ni zadostno, je potrebno vgraditi nepretočno greznico. Takšni primeri so takrat, kadar:

  • je prepovedano odvajanja odpadne vode v okolje - zaščitena področja, …
  • če gre za posebne geografske razmere, ki bi negativno vplivale na delovanje MKČN,
  • če gre za določene stavbe (stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališka stavba, kulturna dediščina, nestalno naseljeni objekti, transformatorske postaje, ipd.),
  • če gre za specifiko terena z gledišča geologije, oziroma, negativen vpliv posegov v prostor  (plazljiva ali erozijska območja,…).

 

 

3. ROKI ZA USKLADITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUALNIH ODPADNIH VODA Z NOVO UREDBO:  

  • Za obstoječe objekte, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred 14. 12. 2002, ali, ki so bili v uporabi pred tem dnem, obstoječa ureditev pa je skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, je potrebno uskladiti odvajanje in čiščenje komunalnih voda skladno z novo uredbo najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta.
  • Za obstoječe objekte, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred 14. 12. 2002, ali, ki so bil v uporabi pred tem dnem, obstoječa ureditev pa ni skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, je potrebno uskladiti odvajanje in čiščenje komunalnih voda skladno z novo uredbo, najpozneje do 31.12.2025.

 

 

4. KAJ JE MKČN IN KAJ NEPRETOČNA GREZNICA? 

Mala čistilna naprava je po veljavnih predpisih lahko:

  • rastlinska MKČN, lagunska MKČN, ipd., ki dosega mejne vrednosti KPK manj kot 200 mg/l,
  • tipska MKČN, ki glede na izjavo o lastnostih dosega učinek čiščenja najmanj 80%,
  • kot MKČN se lahko uporablja tudi naprava, sestavljena iz enote za mehansko čiščenje po standardu SIST EN 12566-1 (predizdelana pretočna greznica), oziroma SIST EN 12566-4 (na mestu vgradnje sestavljena pretočna greznica) in enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo in infiltracijo po standardih:

- SIST EN 12566-6 (predizdelana enota za čiščenje komunalne odpadne vode), če gre za neposredno odvajanje v vodotok ali posredno v podzemne vode, 
- SIST –TP CEN/TR 12566-5 (filtrirna naprava za predčiščene hišne odpadne vode), če gre za neposredno odvajanje v vodotok ali 
- SIST-TP CEN/TR 12566-2 (sistemi za infiltracijo v tla), če gre za posredno odvajanje v podzemno vodo.

Ustrezajo tudi drugi enakovredni in mednarodno priznani standardi.

Nepretočna greznica je nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, v katerem se voda zadrži in ne izteka v okolje.

Nepretočna greznica mora biti zgrajena po gradbenih predpisih v skladu z izdanim soglasjem in imeti mora uradno dokazilo o vodotesnosti greznice.

V greznico so lahko speljane samo komunalne odpadne vode iz gospodinjstva.

Vgradnja/izgradnja MKČN ali nepretočne greznice (dokumentacija, soglasja, izkop, utrjevanje terena, namestitev, sidrane, zasipavanje, izbira materialov, nadzor, …) in izbira načina odvajanja očiščene odpadne vode v okolje (odtok v vodna telesa, odtočni jarek, s ponikanjem v tla, dodatne filtrirne naprave, …), je zelo zahtevno opravilo. Izvedba mora potekati po navodilih proizvajalca in pod nadzorom usposobljenega gradbenega izvajalca.

 

 

5. POSTOPEK PRI VGRADNJI MKČN ALI NEPRETOČNE GREZNICE

Pred vgradnjo/izgradnjo MKČN ali nepretočne greznice je potrebno pridobiti:

  • Občinsko lokacijsko informacijo, kot koristno informacijo za individualno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda;
  • Pridobiti podatke in informacije, ki so potrebni za izdajo soglasja izvajalca javne službe, vloga ( OB 03-1);
  • Vodno soglasje na Direkciji RS za vode – enota Celje (obrazec je dostopen na povezavi -gov.si).

Pogoji-skrajšan povzetek kot informacija:

    • V projektu za pridobitev vodnega soglasja mora biti tekstualno in grafično ustrezno obdelana in v ustreznem merilu prikazana tudi zunanja ureditev na obravnavanih parcelah na geodetski kotirani in katastrski situaciji, iz katere bo razvidna dispozicija objektov, ureditev okolice in vsa obstoječa in nova infrastruktura, …
    • Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (U.L.RS št. 98/15 in 76/17)- PisRS in Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju  odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (U.L.RS št. 64/12, 64/14 in 98/15 in spremembe). - PisRS
    • V primeru predvidenega ponikanja, je potrebno ponikanje načrtovati in izvesti skladno s strokovnim pisnim mnenjem geomehanika.
    • Drugo, skladno z zakonodajo, oziroma zahtevami Direkcije RS za vode.
  • OVD (okoljevarstveno dovoljenje) - v posebnih redkih primerih – zaščitena območja (če je zakonsko predpisano);
  • Soglasje izvajalca javne službe OKP Rogaška Slatina d.o.o..

Za vlogo za izdajo soglasja izvajalca javne službe so potrebni naslednji podatki, obrazec vloge ( OB 03-1):

  • Firma in sedež investitorja, če je investitor pravna oseba, oziroma ime in priimek ter naslov investitorja, če je investitor fizična oseba,
  • Največja letna količina odpadne vode, ki nastaja v objektu,
  • Način odvajanja padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin, skupaj s prikazom lege streh in utrjenih površin, opredeljene s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu.
  • Če gre za soglasje, ki se nanaša na priključitev na malo komunalno čistilno napravo, so potrebni še naslednji podatki:

- zmogljivost komunalne čistilne naprave,
- lokacija male komunalne čistilne naprave in lokacija iztoka iz male komunalne čistilne naprave, opredeljeni s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1 : 5.000,
- način čiščenja komunalne odpadne vode in
- način odvajanja komunalne odpadne vode v okolje (iztok v vodotok, iztok s ponikanjem v tla), skupaj s podatki (šifra in ime) o vodnem telesu površinske oziroma podzemne vode, v katerega se odvaja odpadna voda, in ime vodotoka, če gre za odvajanje v vodotok.

  • Če gre za soglasje, ki se nanaša na priključitev na nepretočno greznico, pa naslednji podatki:

- zmogljivost zbiranja (prostornina nepretočne greznice) in
- lokacija nepretočne greznice, opredeljena s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1 : 5.000.

 

 

6. PO VGRADNJI MKČN JE POTREBNO STORITI TUDI SLEDEČE

  • Lastnik oz. upravljavec MKČN je dolžen najpozneje 15 dni po začetku njenega obratovanja o tem pisno obvestiti izvajalca javne službe – JP OKP Rogaška Slatina d.o.o.. Obrazec je dostopen tukaj:  OB 19-1. Lastnik oz. upravljavec MKČN obrazec izpolni in ga skupaj s prilogama posreduje izvajalcu javne službe – OKP Rogaška Slatina d.o.o. po navadni pošti, skenirano preko elektronske pošte na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali  dokumente osebno prinese na sedež podjetja.
  • Ko MKČN začne stabilno delovati (to je po približno po 3 – 9 mescih po zagonu MKČN), mora lastnik oz. upravljavec MKČN pri pooblaščenem izvajalcu monitoringa odpadnih vod, naročiti prve meritve (vzorči se trenutni vzorec na iztoku iz MKČN). Izvajalec lastniku MKČN na podlagi opravljenih meritev izda analizni izvid. V kolikor je izvid neustrezen, je potrebno preveriti in urediti način čiščenja ter meritve ponoviti. Seznam pooblaščenih izvajalcev monitoringa odpadnih vod je dostopen na povezavi: http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_voda/tabela/5/page/1.
  • Najpozneje 30 dni po prejemu ustreznega analiznega izvida, izpolnite obrazec, ki je priloga 5 Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod. Lahko pa vam obrazec izpolni tudi izvajalec prvih meritev. Obrazec / poročilo o prvih meritvah je dosegljiv tukaj:  OB 19-3

 

En izvod izpolnjenega poročila ter kopijo analiznega izvida pošljete na sedež OKP Rogaška Slatina po navadni pošti ali preko elektronske pošte na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali pa dokumentacijo osebno prinesete na sedež podjetja, vsak dan med 7:00 in 15:00 uro. Na podlagi pozitivnega poročila, vam bo izvajalcev javne službe znižal okoljsko dajatev za 90% (prvi naslednji mesec po prejemu poročila).

  • Naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev (in nato vsaka tri leta) vas bo izvajalec javne službe v skladu z določili predpisov, obiskal na terenu in opravil pregled delovanja MKČN.O terminu pregleda vas izvajalec javne službe pisno obvesti. Opravljen pregled se ne plača.

Pri terenskem pregledu MKČN, izvajalec javne službe preveri, ali in kako MKČN deluje. Pregleda se tudi dokumentacija, ki jo morate v skladu z veljavnimi predpisi hraniti in sicer:

  • navodila dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje naprave,
  • vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in pregledno situacijo, iz katere je razvidno mesto iztoka iz MKČN v vode, opredeljeno s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5.000 (in ime vodotoka, če gre za odvajanje v vodotok),
  • poročilo o opravljenih prvih meritvah v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda,
  • dokumentacijo o opravljenih delih na MKČN,
  • izjavo o lastnostih MKČN v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode (le za tipske MKČN),
  • podatke o ravnanju z blatom, in sicer potrdilo prevzemnika blata (delovni nalog izvajalca javne službe) o prevzemu blata z navedbo datuma in količine prevzetega blata (ne velja za kmete),
  • kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabe blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če gre za kmetijsko gospodarstvo (velja le za kmete),
  • podatke o izrednih dogodkih, ki nastanejo med obratovanjem MKČN (tehnične okvare na MKČN ter druge prekinitve obratovanja MKČN, neravnovesje aktivnega blata zaradi drugačne sestave odpadne vode – napihnjeno blato, ipd.); navedene morajo biti aktivnosti za odpravo okvar ali drugih nepravilnosti ter čas trajanja od ugotovljene nepravilnosti do sanacije nepravilnosti/okvare.

Terenski pregled MKČN s strani izvajalca javne službe lahko upravljavec nadomesti z izdelavo novega analiznega izvida, ki ga pošlje izvajalcu javne službe v roku 1 leta od opravljenih prvih meritev. Upravljavec pri pooblaščenem izvajalcu naroči izvedbo tako imenovanih občasnih meritev odpadne vode iz MKČN do kapacitete 50 PE. 
V kolikor tak občasen pregled pokaže, da naprava ne deluje ustrezno, preneha veljati znižana okoljska dajatev, kar velja enako za ugotovljene presežene mejne vrednosti na osnovi rezultatov opravljenih občasnih meritev.

 

 

7. PO VGRADNJI NEPRETOČNE GREZNICE JE POTREBNO

Nepretočno greznico je potrebno pisno prijaviti izvajalcu javne službe – OKP Rogaška Slatina, d.o.o.,  najmanj 30 dni pred predvidenim začetkom njene uporabe. Lastnik nepretočne greznice to stori tako, da izpolni obrazec, ki je dostopen na tej povezavi:  OB 19-2 in ga skupaj s prilogo (situacija z vrisano lokacijo greznice)  posreduje izvajalcu javne službe – OKP Rogaška Slatina, d.o.o. po navadni pošti, skenirano dokumentacijo z elektronsko pošto na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali dokumentacijo osebno prinese na sedež družbe.

Kaj pomeni za lastnika to, da ima vgrajeno MKČN ali nepretočno greznico? 
Lastnik objekta na lastne stroške zagotovi načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje. Vgrajena MKČN ali nepretočna greznica je v njegovi lasti in upravljanju. Lastnik je torej hkrati tudi upravljavec. Upravljanje pa lahko pogodbeno prenese na drugo osebo.

 

 

8. NAVODILA ZA RAVNANJE Z MKČN

MKČN je po vgradnji treba primerno vzdrževati.
Upravljavci MKČN morate opravljati:

  • redne preglede opreme MKČN,
  • evidentirati smrad,
  • nadzorovati kakovost očiščene odpadne vode (motnost).

Upravljavec mora zagotoviti, da MKČN ves čas obratuje skladno s tehnično dokumentacijo in navodili proizvajalca.
Upravljavec mora v celotnem obdobju obratovanja MKČN hraniti:

  • izjavo o lastnostih, če gre za tipsko MKČN,
  • navodila dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje naprave,
  • vodno soglasje,
  • poročilo o opravljenih prvih meritvah,
  • dokumentacijo o opravljenih delih na MKČN,
  • podatke o ravnanju z blatom oziroma kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabe blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu,
  • podatke o izrednih dogodkih, ki nastanejo med obratovanjem zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev obratovanja MKČN in podobnih razlogov, ter času njihovega trajanja.

 

 

9. ODVOZ BLATA

Izvajalec gospodarske javne službe skladno z Uredbo  in občinskim odlokom / Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane (Ur.l.RS, št. 12/2014) / Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli  (Ur.l.RS, št. 12/2014), zagotavlja prevzem blata iz obstoječih (pretežno pretočnih) greznic, nepretočnih greznic in MKČN po potrebi oziroma obvezno najmanj enkrat na tri leta.

Pri odstranjevanju blata je pomembno, da odvečnega blata iz MKČN NE izčrpajo v celoti, temveč ga ¼ volumna posode ostane v napravi (odvisno od tipa naprave). Storitev praznjenja blata iz MKČN izvaja pooblaščen izvajalec javne službe – OKP Rogaška Slatina d.o.o. enkrat na tri leta. Praznjenja se izvajajo po vnaprej predvidenem letnem programu. O točnem terminu bo posamezno gospodinjstvo obveščeno po pošti.

 

 

10. PLAČILO STORITEV

Storitev praznjenja blata iz MKČN ali greznice in izdelave »Poročila o prvih meritvah« oziroma »Poročila o pregledu MKČN« se obračunavata mesečno, strošek je prištet k ostalim postavkam na položnicah (Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, Ur.l.RS, št. 87/12, 109/12 in 76/17). - PisRS

 

 

11. OPROSTITEV PLAČILA

Skladno z 8. členom Uredbe o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Ur.l.RS, št. 62/08) - PisRS je za gnojilo v kmetijstvu dovoljena uporaba blata iz greznic, nepretočnih greznic in MKČN, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je zmešano skupaj z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo. 17. člen Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l.RS, št. 98/15 in 76/17). - PisRS

 

 

12. PRIPOROČILA ZA RAVNANJE Z MALO KOMUNALNO ČISTILNO NAPRAVO

Vaša mala komunalna čistilna naprava bo dobro delovala, če boste zanjo primerno skrbeli. V napravi se odvijajo biološki procesi v katerih sodelujejo mikroorganizmi. Da bi jim zagotovili optimalne pogoje, dobro premislite kaj spuščate v umivalnike, straniščne školjke in ostale kanalizacijske odtoke.

Priporočamo vam, da upoštevate sledeča priporočila:

  • Čistila za odstranjevanje vodnega kamna uporabljajte v količinah, ki so predpisane za trdoto vode v vašem okolišu.
  • Čistilna in dezinfekcijska sredstva uporabljajte raje pogosteje v manjših količinah kot pa redkeje v večji količini. Takšen način uporabe čistilnih sredstev bo omogočil bakterijam, da se bodo navadile na vrsto in koncentracijo uporabljenih čistilnih sredstev. Dnevna količina čistilnih sredstev naj ne presega 0,1 l.
  • Pranje perila razporedite čez več dni in čez noč. Priporočamo največ 1 do 2 pranja na dan.
  • Uporabljajte isto vrsto pralnih in čistilnih sredstev – bakterije bodo učinkovale učinkoviteje s snovmi, ki jih že poznajo. Uporabljajte čistila, ki ne vsebujejo nevarnih kemikalij.
  • Če je le mogoče raje uporabljajte tekoča pralna sredstva in čistila, ker se lažje raztopijo.
  • V odtoke NE ODVRZITE snovi, ki se ne morejo hitro razgraditi – papirnatih brisač, tamponov, vložkov, plenic, bombažne vate, palčk za ušesa, cigaretnih ogorkov, ostankov hrane…
  • V odtoke NE VLIVAJTE strupenih snovi – kisline, razredčil, vnetljivih snovi, pripravkov za gojenje rastlin, motornega in drugih olj, barv…
  • Zmanjšajte na najmanjšo možno mero izlivanje odpadnih maščob iz gospodinjstva (olje, mast). Maščobe preprečijo dostop zraka do koristnih bakterij in povzročijo propad aktivnega blata.

 

NADZOR IN VZDRŽEVANJE S STRANI UPORABNIKA/UPRAVLJAVCA:

  •  občasni pregled delovanja puhal, črpalk, kvalitete iztoka (barva, motnost…), evidentiranje smradu,
  •  zapis vsake nepravilnosti in dogajanja (črpanje odvečnega blata) v zvezi z vašo MKČN v zvezek/mapo za MKČN,
  •  hramba vse dokumentacije v zvezi z vašo MKČN,
  •  poskrbeti za redni servis s strani usposobljenega serviserja (1-krat na leto oz. po priporočilih dobavitelja vaše MKČN).

 

 

13. KAKO UREDITI RASTLINSKO ČISTILNO NAPRAVO?

Delovanje rastlinske čistilne naprave (RČN) temelji na posnemanju samočistilne sposobnosti narave. Čiščenje poteka s pomočjo mikroorganizmov in močvirnih rastlin, zasajenih v peščene plasti.


Kaj je pomembno pri izgradnji rastlinske čistilne naprave? 

  1. Pravilna izbira močvirskih rastlin in peščenih plasti
  2. Zadostna površina za zasaditev rastlin
  3. Prostornina peščenih plasti 
  4. Vodotesnost pri sami izvedbi


Pred vtokom v RČN je potrebno izvesti mehansko čiščenje odpadne vode z usedanjem gošč v usedalniku.

V primeru, da je vaša obstoječa greznica primerne prostornine, ima več prekatov in ni porozna, se jo lahko uporabi kot takšen usedalnik. Tekoči del odpadnih voda se spelje v RČN, kjer se prečisti. Pred iztokom očiščenih vod v podtalje ali površinski odvodnik je potrebno vgraditi jašek za zajem vzorca.