četrtek, 22. februar 2024

Kanalizacija

1. KAKŠEN JE POSTOPEK PRIKLJUČITVE NA JAVNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE?

2. KAKO PREUREDITI OBSTOJEČO GREZNICO V ZBIRALNIK DEŽEVNICE?

3. PRAZNJENJE GREZNIC IN MKČN

4. DO KDAJ SE MORAM PRIKLJUČITI NA JAVNO KANALIZACIJO?

5. KDAJ JE ROK ZA VGRADNJO MKČN?

6. OPUSTITEV GREZNICE OB VGRADNJI MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE

7. KAJ NE SPADA V KANALIZACIJO?

 

 



KAKŠEN JE POSTOPEK PRIKLJUČITVE NA JAVNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE?

 

Dolžnost lastnikov objektov je, da na tipskem obrazcu (OB 03 VLOGA ZA PRIKLJUČITEV OBJEKTA NA JAVNO INFRASTRUKTURO JVO IN JKO, OB 04 OBRAZEC ZA OBRAČUN KOMUNALNIH STORITEV / OB 05 OBRAZEC ZA OBRAČUN KOMUNALNIH STORITEV GOSPODARSTVO - dobite jih na upravi OKP oziroma na spletnem naslovu  http://www.okp.si/) izpolnijo vlogo za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje in jo oddajo na naslov podjetja OKP Rogaška Slatina d.o.o., Celjska cesta 12, 3250 Rogaška Slatina ali po elektronski pošti Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Lastnik je dolžan vlogo za izvedbo priključka na revizijski jašek javne kanalizacije podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del.

 

K vlogi mora investitor priložiti naslednje priloge:

  • Pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na (javni vodovod / kanalizacijsko omrežje) oz. dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967
  • Zemljiško katastrski prikaz
  • Pogodbe o služnosti oz. soglasja z lastniki parcel, preko katerih bo priključek potekal
  • Pogodba o ustanovitvi služnostne pravice
  • Obrazec »Obračun komunalnih storitev«
  • Obrazce »Izjava o namembnosti in kvadraturi objekta« (samo za stanovanja in hiše)

Opombe:

  • V kolikor za predmetni objekt še ni bilo izdano soglasje za priključitev, je potrebno pred priključitvijo izdati še soglasje
  • V kolikor vlogi ni priložena vsa dokumentacija, se smatra vloga nepopolna in jo je potrebno dopolniti
  • Vloga velja kot naročilo

Vsakemu bodočemu uporabniku javne kanalizacije so zaposleni na OKP Rogaška Slatina d.o.o., pripravljeni svetovati,  kako pripraviti obstoječe hišne odtoke za priključitev na JKO in kako opustiti obstoječo greznico. Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska voda v greznico, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico odstrani ali očisti in jo izključi iz sistema odvajanja odpadne vode ter upravljavcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli. Po priključitvi na javno kanalizacijo se greznica očisti in zasuje ali uporabi za odvajanje (zbiranje) padavinskih voda. 

Vsa   gradbena dela se lahko naročijo pri izvajalcu javne službe. Obračun storitev se bo vršil po predračunu.
Lahko pa si za priključitev hišnega odtoka na JKO sami poiščete usposobljenega zunanjega izvajalca. V tem primeru vas moramo opozoriti, da ste o tem dolžni pravočasno, to je najmanj osem dni pred izvedbo del, obvestiti izvajalca javne službe OKP Rogaška Slatina d.o.o., Celjska cesta 12, 3250 Rogaška Slatina, saj mora biti s strani izvajalca javne službe zagotovljen strokovni nadzor,  stroške le-tega pa mora pokriti naročnik. Prav tako je potrebno pri tem očistiti in izprazniti obstoječo greznico, kar lahko izvede le izvajalec javne službe, ki poskrbi za odvoz greznične gošče na čistilno napravo.

Priključitev je zaradi možnosti nadzora in odvoza grezničnih gošč, potrebno izvesti v delovnem času podjetja OKP, po predhodnem dogovoru z izvajalcem nadzora in odvoza grezničnih gošč. V kolikor se praznjenje greznice in odvoz izvaja izven delovnega časa, se storitev obračuna kot intervencijsko praznjenje in se cena poveča za 50 %.

 


 

KAKO PREUREDITI OBSTOJEČO GREZNICO V ZBIRALNIK DEŽEVNICE?

 

Opuščeno greznico je mogoče izkoristiti za zbiralnik deževnice, ki jo lahko uporabimo za zalivanje vrtov ali pranje avtomobilov. To lahko storimo na način, da greznico najprej izpraznimo in jo temeljito očistimo. V kolikor je greznica razdeljena s pregradnimi stenami, je potrebno izvesti preboj med njimi ja najnižji točki, saj s tem omogočimo, da se zbrana padavinska voda enakomerno razdeli čez vse prekate. Ker so greznice praviloma starejše izvedbe, je v večini primerov potrebno po čiščenju izvesti premaz sten in tal  z vodotesnimi premazi.

Temu sledi dobava in vgradnja črpalke, ki so lahko različnih izvedb in tipov (tlačna črpalka, potopna črpalka, ročna črpalka…) in jih po navadi prilagodimo svojim potrebam oz. željam. V kolikor je obstoječa greznica slabše izvedbe ( počene stene, izvedena brez dna, ipd.), njena predelava v zbirnik najverjetneje ni smiselna. Prav tako je potrebno preveriti, če še imamo možnost odvajanja viška padavinske vode iz zbirnika. Nemalokrat se namreč zgodi, da pri priključevanju na javno kanalizacijsko omrežje obstoječ iztok iz greznice prekinemo. 

 

KJE JE RAZLIKA MED ZBIRALNIKOM DEŽEVNICE IN ZADRŽEVALNIM BAZENOM ZA PADAVINSKE VODE?

  • Zbiralnik deževnice

Kot že ime samo pove, je namenjen zbiranju deževnice. V njem se zbrana padavinska voda zadržuje dokler je ne porabimo ( za zalivanje, splakovanje kotličkov, pranje avtomobila…). V obdobjih pogostejših padavin je zbirnik večinoma poln, padavinske vode, ki se stekajo vanj, pa se v enaki količini iz njega tudi iztekajo.

 

  • Zadrževalni bazen za padavinske vode

Zadrževalni bazen je namenjen zadrževanju večjih količin padavinske vode, ki dotekajo vanj v krajšem obdobju (hipni nalivi). Zadržano odpadno vodo  postopoma enakomerno sprošča v odvodni kanal v daljšem obdobju, s čimer zagotovimo, da ostane kanalizacija normalno pretočna. To se izvede na način, da je iztok iz zadrževalnega bazena manjšega premera kot vtok vanj, zadrževalni bazen pa razliko količine akumulira za čas predvidenega trajanja naliva, ki ga izračuna projektant. Zadrževalni bazen se po končanih padavinah popolnoma izprazni in s tem omogoči proste kapacitete za zadržanje vode pri naslednjem nalivu. 

V urbanem okolju večina padavinske vode odteče, v naravi pa ponikne. Posledica gradnje vedno novih stanovanjskih hiš in blokov, cest, trgovskih središč z ogromnimi parkirišči in industrijskih stavb je naraščanje utrjenih površin, ki so slabo prepustne. Ob tem ne smemo pozabiti na strehe objektov, ki so povsem neprepustne. Vedno manj zelenih površin, skozi katere voda lahko ponikne, pa pomeni hitro odtekanje padavinske vode v vodotoke, kar povečuje možnost poplav.

 


 

PRAZNJENJE GREZNIC IN MKČN

 

Na območju občin Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli, kjer ni zgrajene javne kanalizacije, se poleg malih komunalnih čistilnih naprav sistematično praznijo tudi greznice enkrat na tri leta, storitev pa se obračunava mesečno. 

 

Izvajanje storitve

Praznjenja se izvajajo po posameznih naseljih po vnaprej predvidenem letnem programu. - link

Gospodinjstva so po pošti obveščena o dnevu in uri praznjenja greznice oz. MKČN.

Na dan praznjenja je potrebno ustrezno pripraviti greznico oz. MKČN (omogočiti dostop - odstraniti morebitne ovire …).

 

Oprostitev plačila praznjenja greznic za kmetijska gospodarstva

Stranka vloži vlogo (OB 14 VLOGA ZA OPROSTITEV IZVAJANJA STORITVE PRAZNJENJA BLATA GREZNIC IN MKČN).

Vlogo mora stranka obnavljati na vsaka 3 leta. V nasprotnem primeru se ji prične zaračunavati praznjenje grezničnih gošč/blata iz MKČN.

OB 14-A OBRAZEC O KOLIČINI BLATA IZ GREZNIC IN MKČN

 

Oprostitev plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda za vode nastale pri opravljanju kmetijske dejavnosti

Stranka vloži vlogo (OB 18 VLOGA ZA OPROSTITEV PLAČILA OKOLJSKE DAJATVE ZA ONESNAŽEVANJE OKOLJA ZARADI ODVAJANJA ODPADNIH VODA ZA VODE NASTALE PRI OPRAVLJANJU KMETIJSKE DEJAVNOSTI).

Vlogo mora stranka obnavljati na vsako leto, do 31. januarja. V nasprotnem primeru se ji prične zaračunavati okoljska dajatev.

 


 

DO KDAJ SE MORAM PRIKLJUČITI NA JAVNO KANALIZACIJO?

 

Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javna kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega objekta na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na podlagi izdanega soglasja za priključitev; komunalna odpadna voda se mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo. 

Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom izvajalca opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.


 

KDAJ JE ROK ZA VGRADNJO MKČN?

 

Rok za vgradnjo MKČN/nepretočne greznice za obstoječe objekte (za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred 14. 12. 2002), ki nimajo urejenega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, kot je bilo predpisano v času gradnje objekta, je najkasneje do  31. 12. 2025. Za tiste objekte, ki imajo čiščenje odpadne vode urejeno s pretočno greznico (oz. v skladu s prepisi v času gradnje objekta), pa je rok ob prvi rekonstrukciji objekta.

 


 

OPUSTITEV GREZNICE OB VGRADNJI MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE

 

Kadar nadomeščate obstoječo pretočno greznico z vgradnjo male komunalne čistilne naprave, se greznica očisti in zasuje ali uporabi za odvajanje (ponikanje) padavinskih voda, enako kot pri priključitvi na javno kanalizacijo. Čiščenje in praznjenje greznice ter odvoz grezničnih gošč lahko izvede le izvajalec javne službe, zato ste dolžni pravočasno, najmanj osem dni pred nameravano izvedbo del, pri izvajalcu javne službe OKP Rogaška Slatina d.o.o. naročiti storitev čiščenja in praznjenja greznice. Dela je potrebno izvajati v delovnem času podjetja OKP, po predhodnem dogovoru z izvajalcem odvoza. V kolikor se praznjenje greznice in odvoz izvaja izven delovnega časa, se storitev obračuna kot intervencijsko praznjenje in se cena poveča za 50 %.

 


 

KAJ NE SPADA V KANALIZACIJO?

 

K nemotenemu delovanju kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav lahko veliko prispevamo tudi uporabniki. V kanalizaciji žal pogosto najdemo stvari, ki vanjo ne sodijo in ovirajo ali celo onemogočijo pretok odpadne vode, škodujejo materialom kanalizacijskih cevi ali napravam na kanalizacijskem sistemu, lahko pa celo spremenijo sestavo odpadne vode do take mere, da se upočasni ali povsem zavre biološka stopnja čiščenja na čistilni napravi. Te snovi so lahko nevarne tudi za delavce, ki vzdržujejo kanalizacijsko omrežje.

 

V odtok in kanalizacijski sistem ne sodijo:

  • Odpadna olja in naftni derivati, saj so to biološko težko razgradljive ali nerazgradljive snovi, ki se na čistilni napravi ne razgradijo in povzročajo obremenitev za odvodnike.
  • Gradbeni odpadki, kot so različni gradbeni ostanki, malta, cement, deske, opažni elementi, ker zmanjšujejo prevodnost kanalov.
  • Barve, topila, dezinfekcijska sredstva, kisline, lugi, fitofarmacevtska sredstva in zdravila, ker vsebujejo težko razgradljive in strupene snovi, ki povzročajo motnje ali celo prekinitve delovanja biološkega dela čistilne naprave in zastrupitev živih organizmov v odvodnikih.
  • Trdni odpadki, kot so nogavice, čistilna volna, kosi tekstila, drobni plastični predmeti, papir in embalaža, ker pri obratovanju črpališč povzročajo mehanske poškodbe.
  • Organski odpadki, kot so ostanki hrane iz gospodinjstev ali obratov za pripravo hrane, ker povečujejo obremenitev odpadne vode in povečujejo količino usedlin, ki pospešujejo gnitje v kanalu in s tem povzročajo neprijetne vonjave, poleg tega pa so organski odpadki vaba in hranilo za glodalce, ki se zato lahko prekomerno razmnožujejo.
  • Različni organski odpadki, kot so pokošena trava, plevel z vrtov ali celo deli živalskih trupel, ker povzročajo manjšo prevodnost ali kar zamašitev kanalov.
  • Vsebine septičnih jam, ker povečujejo obremenitev odpadne vode in količino usedlin, ki pospešujejo gnitje v kanalu in s tem povzročajo neprijetne vonjave.

 

.