NEVARNI ODPADKI

Kaj so nevarni odpadki in kako jih prepoznamo?

Nevarni odpadki so odpadki z eno ali več lastnosti, ki so zdravju in/ali okolju škodljive, zato je potrebno z njimi ravnati skrajno previdno in upoštevati posebne ukrepe. Nevarne snovi in njihovo embalažo prepoznamo po enostavnih simbolih na oranžni podlagi, ki označujejo njihove lastnosti in so predstavljeni v spodnji tabeli.

Nevarni odpadki, ki se najpogosteje pojavljajo v gospodinjstvih?

V skupini komunalnih odpadkov se v gospodinjstvih najpogosteje uporabljajo naslednji nevarni odpadki: čistila, ki vsebujejo nevarne snovi, olja in maščobe, barve, lepila, smole, odpadna zdravila, baterije in akumulatorji, ostanki fitofarmacevtskih sredstev, hladilne tekočine, živosrebrni termometri, škropiva in onesnažena embalaža.

Kako ravnamo z nevarnimi odpadki?

Nevarnih odpadkov ne odlagamo v zabojnik za mešane komunalne odpadke, niti jih ne o sežigamo ali odlagamo v naravo, ker povzročajo obremenjevanje okolja in škodljive vplive na zdravje.
Upoštevajmo navodila na etiketi o tem, kako ravnati z ostanki nevarnih snovi in njihovo embalažo.
Nevarne odpadke obvezno prepuščamo ločeno v najbližjem zbirnem centru ali jih oddamo v času letne akcije zbiranja nevarnih odpadkov s pomično zbiralnico.
Prepovedano je mešanje različnih skupin nevarnih odpadkov z drugimi odpadki.

Ali so nevarne snovi prisotne tudi v vašem gospodinjstvu?

Z njimi prihajamo v stik pri različnih vsakdanjih opravilih:

• pri uporabi nekaterih kozmetičnih izdelkov (odstranjevalec laka za nohte, lak za lase, dezodorant…),
• pri čiščenju stanovanja, negovanju tekstila in obutve (čistila, detergenti, belila…),
• pri vzdrževanju hiše in stanovanja (barve, laki, razredčila…),
• pri prenavljanju in opremljanju stanovanja (izolacije, novo pohištvo, talne obloge…),
• pri gojenju rastlin (umetna gnojila, sredstva za odpravljanje bolezni in škodljivcev),
• pri zatiranju žuželk, plevela (insekticidi, herbicidi…).

Kako lahko zmanjšamo količino nevarnih odpadkov v vsakdanjem življenju?

• Že pri samem nakupu izdelkov bodimo pozorni na njihovo sestavo.
• Izberimo raje takšne izdelke, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, ali jih vsebujejo manj.
• Izdelke kupujmo v količinah, ki jih res potrebujemo.
• Ne segajmo vedno po “učinkovitih” čistilnih sredstvih iz TV reklam, uporabimo raje preizkušen recept naših babic.

Zakaj nevarne odpadke zbiramo ločeno?

Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list. RS, št. 21/01) določa obvezno ločeno zbiranje nevarnih odpadkov.
Z ločenim zbiranjem nevarnih odpadkov:

• preprečujemo onesnaževanje voda, zraka in tal,
• zmanjšamo škodljive vplive na okolje,
• preprečimo poslabšanje življenjskih pogojev živali in rastlin,
• omogočamo njihovo varno odstranitev ali predelavo,
• zmanjšamo možnost negativnih vplivov na zdravje.

• da nekatere odpadne nevarne snovi ponovno uporabijo ali predelajo, ostale na ustrezen in varen način odložijo ali uničijo,
• da lastnik povprečne vrtne trate porabi 2 do 5 kg kemikalij letno,
• že majhna količina nevarnih snovi lahko povzroči onesnaženje več tisoč litrov podtalnice ali    površinski vodotok,
• da so sredstva, ki jih uporabljamo pri vrtnarjenju in kmetovanju, včasih bolj škodljiva za nas kot    za škodljivce, ki jih zatiramo,
• da z nakupom izdelka, ki vsebuje nevarne snovi, prevzamemo odgovornost, da bomo z njim    ravnali varno in okolju prijazno,
• da je v letu 2006 v Sloveniji nastalo 90.900 ton nevarnih odpadkov.

• vzgojo in varstvo rastlin (pesticidi, umetna gnojila),
• zdravljenje živali (veterinarska zdravila),
• vzdrževanje traktorjev in ostale strojne opreme (akumulatorji, motorna in zavorna olja, hladilne tekočine…),
• vzdrževanje objektov (barve, laki…),
• čiščenje prostorov in opreme (močna čistila, sredstva za dezinfekcijo…),
• zatiranje škodljivcev (sredstva za deratizacijo).

Neporabljena sredstva in njihova embalaža sodijo med nevarne odpadke. Temeljito izpraznjeno embalažo nevarnih snovi lahko oddamo skupaj z ostalo embalažo na ekoloških otokih ali v zbirnem centru.

Izjema je le embalaža, ki je vsebovala snovi, označene s T, T+, E, O, ki se ne usmerja v reciklažo, temveč mora biti zbrana z namenom odstranitve, zato jo je dovoljeno oddati samo posebej pooblaščenim prevzemnikom družb t.j. v zbirnem centru ali v akciji zbiranja nevarnih odpadkov.

Odpadna embalaža se razvršča med nevarne odpadke, če je v njej neporabljena vsebina, ki vsebuje nevarne snovi ali so v njej ostanki teh nevarnih snovi.

Kdaj in kje lahko oddamo nevarne odpadke?

• V letni akciji zbiranja nevarnih odpadkov
• V Zbirnem centru TUNCOVEC, ki je odprt vsak dan, razen ob nedeljah:
ponedeljek - petek: 7 - 16
sobota: 8 - 13.

Prevzem nevarnih gospodinjskih odpadkov je brezplačen.
Do oddaje poskrbite za varno shranjevanje nevarnih snovi in odpadkov.

Drobni nasveti za varstvo okolja in zdravja:

• Pri rokovanju z nevarnimi snovmi in njihovo embalažo bodite posebej previdni in dosledno    upoštevajte navodila proizvajalca – glejte oznake.
• Uporabljajte baterije, ki jih je možno ponovno napolniti.
• Pri čiščenju bivalnih prostorov ne posegajte po okolju in zdravju škodljivih čistilnih sredstvih.
• Ostankov čistil, kemikalij, zdravil ipd. ne zlivajte v odtoke.
• Nevarne kemikalije shranjujte v originalni embalaži, na varnem mestu, nedosegljivo otrokom.
• Namesto da kupujete zdravju škodljive osvežilce prostorov, raje več zračite.

Zanimivost:

Sredstev za odmaševanje odtokov ni potrebno kupovati, dela se raje lotite ročno. Prav nič hitreje ne gre s kemijo. Ne sledite slepo reklamam, ki usmerjajo način našega življenja v onesnaževanje okolja in uničevanja našega zdravja. Postopek: odviješ odtok pod umivalnikom, razstaviš ga na “prafaktorje”, podrgneš s staro zobno ščetko, splakneš z vodo in sestaviš nazaj. 10 minut dela na odtok. Brez kemije! Učinek: V 50-tih letih ne boste zlili 300 l zelo strupene kemikalije v vodotok in s tem onesnaževali vodo in naravo. Tudi privarčevali boste.

Nasvet

Nevarne snovi vedno hranimo v originalni embalaži. V primeru nesreče so podatki na embalaži zelo pomembni za pravilno ukrepanje zdravnika.