NASVETI ZA DOMAČE KOMPOSTIRANJE

Z mesecem majem OKP d.o.o. Rogaška Slatina uvaja sistem izvornega ločevanja biološko razgradljivih odpadkov, kar pomeni, da je ločeno zbiranje tovrstnih odpadkov obvezno. Biološke odpadke veliko gospodinjstev loči že danes, kajti  njihova uporaba za hranjenje živali in za kompost je znana domala vsakemu. Nekoč biološki odpadki sploh niso predstavljali problem, saj so jih koristno uporabili. Danes nekateri ne poznajo več naravnega kroženja hranilnih snovi, saj bi količina bioloških odpadkov lahko bila zelo majhna, v kolikor bi kompostirali vsi, ki imajo tovrstne možnosti. Naravo namreč določa krogotok, ki razkrajajoče in gnijoče organske snovi pretvori v izhodišče za rast novih rastlin. Kompostiranje kuhinjskih in vrtnih odpadkov je metoda, ki nam po eni strani daje cenovno ugoden humus – dragoceno snov za izboljšanje tal – po drugi strani pa nam pomaga, da na okolju prijazen način zmanjšamo količino hišnih odpadkov. Tlem dodamo optimalno organsko snov z milijoni organizmov, s čimer se zmanjša zbitost tal. Tla lahko bolje sprejemajo vodo,  hranila in prepletenost s koreninami je boljša. Humus, ki ga pridobimo sami, ima najnižjo možno vsebnost škodljivih snovi in tako le malo obremenjuje doma pridelano sadje in zelenjavo.

Domače kompostiranje je pomembno predvsem zaradi zmanjšanja vsebnosti biološko razgradljivih odpadkov med mešanimi komunalnimi odpadki, saj sejalna analiza kaže, da je več kot 35% biološko razgradljivih odpadkov pomešanih med komunalnimi odpadki. Zakaj bi odlagali odpadke, iz katerih je mogoče pridobiti dragocen kompost?
Postopek kompostiranja je zelo enostaven, poteka v dveh stopnjah:

1. Drobljenje

Različne naravne materiale (veje) je treba pred kompostiranjem zdrobiti. Zdrobljeni material lahko uporabite tudi za zastirko, ki jo porazdelite pod drevesa in grme. Tla se tako počasneje izsušijo in rast plevela je otežena.

2. Kompostiranje

Uporabite lahko kompostnike iz lesa, ki jih lahko naredite in sestavite sami. Nadaljnja možnost so tako imenovani hitri kompostniki – kompostniki iz reciklirane plastike. Ti delujejo hitreje, saj je v njih temperatura višja, poleg tega pa iz njih ne uhaja neprijeten vonj.
Prostor za postavitev kompostnika: Kompostnik postavite na polsenčen, pred vetrom zaščiten prostor. Tal ne smete zatesniti z betonom ali kakim drugim podobnim materialom (razen pri povsem zaprtih kompostnikih). Za mikroorganizme v tleh je pomembno, da lahko neovirano prehajajo iz tal v kompost. Tudi nihanja v vlagi in temperaturi zaradi neposrednega stika z zemljo niso tako pomembna.

Že v kuhinji začnite posebej zbirati odpadke, ki jih odlagate na kompost. Posebna posoda olajša ločevanje kompostnih in ostalih odpadkov. Proces kompostiranja pospešite tudi, če kompostu dodate lopato vrtne zemlje in že razpadlega komposta. V kompostnik na dnu položite nalomljene veje, ki bodo omogočile večjo zračnost in prehod organizmov iz tal, na te veje pa nalagajte biološke odpadke, ki bodo nastajali v vašem gospodinjstvu.

Kontrola temperature: Če želite, lahko s pomočjo posebnega termometra (primeren je tudi termometer za vkuhavanje) kontrolirate temperaturo v kompostu. Proces kompostiranja traja približno 6 mesecev, opazujemo lahko sledeče temperature:
Začetna temperatura 30° C
0 - 10 dni: proces razgradnje s pomočjo mikroorganizmov do 65° C
10 dni do 4 tedne: faza presnove 30 - 50° C
4 - 9 tednov: faza izgradnje 20 - 30° C
9 tednov – 6 mes.: zorenje/spreminjanje v zemljo pod 20° C

Izbira kompostnikov je zelo pestra, zato lahko izbirate med različnimi možnostmi:

Kompostnik iz lesa: Lahko ga naredimo sami ali pa ga sestavimo iz že narejenih delov. Ker je to odprt kompostnik, je zelo pomembna izbira pravega mesta za postavitev.
Termokompostnik: Iz reciklirane plastike, odporne na UV-žarke in vremenske vplive, s stenami, prevlečenimi s peno in pokrovom. Kuhinjski odpadki so tu zaščiteni pred živalmi. Kompostnik je estetski in iz njega ne uhajajo vonjave. Pomembno je, da vlaga v njem ne naraste preveč, sicer začne kompost gniti.
Rotirajoči kompostnik: Z vrtenjem se poveča dotok kisika, kar zagotavlja, da kompost ne bo gnil in oddajal neprijetnih vonjev. Poleg tega se zrel kompost samodejno strese na tla, nezrel material pa ostane v napravi.

Nasvet:
Preveč sveže pokošene trave v kompost prinese preveč vlage, zato travo najprej delno posušite. Občasno zvišanje temperature in s tem uničenje klic in razmnožitev mikroorganizmov lahko dosežete tako, da kompostu dodate svežo zeleno maso.
Sveže kompostne zemlje ne podkopljite, raztrosite jo po zemlji in jo le rahlo zmešajte.

Z doslednim ločevanjem biološko razgradljivih odpadkov lahko zmanjšamo maso mešanih komunalnih odpadkov za več kot 40%, saj so ti odpadki težki in če so pomešani med komunalne odpadke onesnažijo celotno vsebino odpadkov in vplivajo na nastajanje toplogrednih plinov.