Male komunalne čistilne naprave (MKČN)

Veljavna zakonodaja zahteva na območjih, kjer ne bodo zgrajeni javni kanalizacijski sistemi s komunalnimi čistilnimi napravami, izgradnjo MKČN ali nepretočnih greznic v individualni režiji. Individualno bo potrebno zgraditi odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda za vsako gospodinjstvo posebej ali dogovorno več gospodinjstev skupaj. Do konca leta 2015 je potrebno na prispevnem območju občutljivega območja, na vplivnem območju kopalnih voda in vodovarstvenem območju zgraditi MKČN ali nepretočno greznico. Na vseh ostalih območjih pa do konca leta 2017.

Kar precej prebivalcev oziroma gospodinjstev se že odloča za izgradnjo MKČ pri novogradnjah ali ob obnavljanju obstoječih objektov. V prihodnje pa jih bo še mnogo več.
Vsi imajo kar velike težave, saj je še mnogo nedorečenega in nedefiniranega, nekateri ponudniki storitev odvajanja in čiščenja pa to praznino tudi izkoriščajo.

Torej sta dve možnosti: nepretočna greznica ali MKČN (mala komunalna čistilna naprava).
Nepretočne greznice (res nepretočne greznice brez izpusta v okolje) poznamo. To je draga rešitev, saj je potrebno zagotavljati redno praznjenje in čiščenje grezničnih gošč s strani izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja (komunalna podjetja). MKČN so cenejša rešitev, vendar je ne moremo inštalirati povsod (zakonske omejitve). V nadaljevanju bomo govorili o MKČN.

Definicija: MKČN je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 PE (populacijskih ekvivalentov), v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo na naslednji način:

• s prezračevanjem v naravnih ali prezračevalnih lagunah (standard 12255-5),
• v bioloških reaktorjih z aktivnim blatom(standard 12255-6) ,
• v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso (standard 12255-7),
• z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin (rastlinska ČN).

Za MKČN se šteje tudi naprava za čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana skladno s standardi 12566-1 do 12566-5 in iz katere se očiščena voda odvaja neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla.

Naloge IJS (izvajalec javne službe)

• redno praznjenje nepretočnih greznic,
• prevzem blata iz MKČN,
• prve meritve in obratovalni monitoring ter ocena obratovanja,
• izdaja potrdil in strokovnih ocen,
• obveščanje in seznannjanje,
• vodenje predpisanih evidenc.

V nadaljevanju bomo govorili o MKČN z zmogljivostjo do 50 PE- populacijski ekvivalent  (50 prebivalcev), saj so te manj zmogljive naprave ustrezne za čiščenje komunalnih odpadih vod iz posameznih gospodinjstev ali iz večstanovanjskih stavb (več gospodinjstev skupaj).

Na kaj moramo biti pozorni in kako se dobro informirati, ko se odločamo o izgradnji MKČN?

• Zakaj sploh investirati v izgradnjo MKČN? Veljavna zakonodaja za novogradnje zahteva na področjih, kjer ni predvidena javni kanalizacijski sistem, izgradnjo MKČN ali nepretočne (res nepretočne) greznice. Nepretočna greznica je bistveno dražja možnost zaradi stroškov pogostega praznjenja. Za obstoječe stavbe je skladno z zakonodajo potrebno do konca leta 2015 na prispevnem območju občutljivega območja, na vplivnem območju kopalnih voda in vodovarstvenem območju zgraditi MKČN ali nepretočno greznico. Za vsa ostala območja pa do konca leta 2017 zgraditi MKČN ali nepretočno greznico.
• Ugotoviti, ali živimo oziroma gradimo na območju, ki je ali bo opremljeno z javnim kanalizacijskem sistemom. V tem primeru se moramo informirati in uskladiti s planiranimi aktivnostmi izgradnje javnega kanalizacijskega sistema.
• Če bomo morali gradili MKČN, moramo vedeti na kašnem območju živimo, oziroma kam se bo odvajala voda iz MKČN. Ali živimo na občutljivem območju (zaščitena območja zaradi pričakovane evtrofikacije, zaščitena območja namenjena za oskrbo s pitno vodo, zaščitena območja zaradi ohranjanja narave ali območja upravljanja kopalnih voda), ali živimo na neobčutljivem območju. Za novogradnje mora biti razvidno iz projekta za gradbeno dovoljenje način odvajanja in čiščenja odpadnih voda in pridobljeno vodno soglasje. Tudi za obstoječe stavbe je ob izgradnji potrebno pridobiti vodno soglasje.
• Ugotoviti kam je dovoljeno odvajati odpadno vodo iz MKČN, glede na območje, kjer živimo. Odvajamo jo lahko posredno v podzemno vodo, razen na območje, ki je: najožje vodovarstveno območje, ožje ali širše vodovarstveno območje skladno s predpisom, manj kot 600 m od obale naravnega jezera (razen presihajočega), manj kot 600 m od obale umetnega jezera, manj kot 300 m od obale kopalne vode. Odvajamo jo  lahko neposredno v celinske površinske vode, razen v celinsko površinsko vodo, ki je: namenjena pripravi pitne vode, kopalna voda, vodotok na območju manj kot 300 m od obale ali gorvodne kopalne vode, voda naravnega ali umetnega jezera razen presihajočega, voda vodnega objekta za zadrževanje voda, vodotok na vodovarstvenem območju skladno s predpisom. Odvajamo jo lahko neposredno v morje ali rečno ustje izven kopalnih voda.
• Ugotoviti, katera vrsta MKČN je primerna za posamezno področje. Za območja brez posebnosti je ustrezna MKČN, ki ima CE oznako, izjavo o skladnosti, navodila za vgradnjo in navodila za obratovanje in vzdrževanje. Za zaščitena področja upoštevati zakonske zahteve (nepretočne greznice, dodatna dezinfekcija odpadnih voda, dodatni objekti za ponikanje, dodatne filtrirne naprave, …). V najtežjih okoliščinah je možna izgradnja drage nepretočne greznice (zaščitena vodovarstvena območja, druge neprimerne geografske razmere, nestalno naseljene stavbe). Nepretočne greznice lahko uporabljamo do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema.
• Druge zahteve, ki jih moramo poznati: izbrati pravilno zmogljivost MKČN, ali imamo v lasti dovolj veliko zemljišče, ali je skalnat teren, plazovitost terena, višina podtalnice, poplavno območje, hidravlične padce terena, dostopnost z težkimi vozili za odvoz odvečnega blata, potrebne površine zemljišča za ponikanje, …
• Se zavedati, da MKČN nabavljamo za 25 let ali več. Ugotoviti investicijske stroške, stroške obratovanja (električna energija, vzdrževanje, popravila, odvoz odvečnega blata, …),  nadzora in upravljanja MKČN.
• Pred nakupom MKČN preveriti pri različnih ponudnikih: dokumentacijo o MKČN (CE oznako, izjavo o skladnosti, navodila za vgradnjo, navodila za obratovanje in vzdrževanje), zagotavljanje servisa in rezervnih delov, strokovno pomoč,      investicijske stroške, obratovalne stroške, način nadzora delovanja MKČN, reference proizvajalca in prodajalca, …
• Vgradnja same MKČN (izkop, utrjevanje terena, namestitev MKČN, sidranje, zasipavanja) in izbira načina odvajanja očiščene odpadne vode (odtok v vodna telesa, odtočni jarek, s ponikanjem v tla, dodatne filtrirne naprave) je zelo zahtevno opravilo. Vgradnja poteka po navodilih proizvajalca in pod nadzorom prodajalca ali usposobljenega gradbenega izvajalca s strani prodajalca/proizvajalca.
• Zagon naprave naj poteka po navodilih proizvajalca, izvede pa ga naj prodajalec ali proizvajalec. Ob zagonu zagotoviti usposabljanje bodočega upravljavca MKČN.
• Prijaviti MKČN izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
• Z nadzorom delovanja in vzdrževanjem MKČN zagotavljati predpisano delovanje. Občasen nadzor vrši upravljavec MKČN, usposobljen serviser pa enkrat do dvakrat letno opravi pregled in servis skladno z navodili proizvajalca.
• Odvoz odvečnega blata izvaja po navodilu proizvajalca izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih vod (običajno enkrat na 1 – 2 leti – odvisno od tipa MKČN in njene obremenjenosti, lahko pa tudi pogosteje – odvisno od tipa MKČN), ki ga obdela skladno z zakonskimi zahtevami.
• Nadzor nad delovanjem MKČN izvaja izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih vod, izdela oceno obratovanja in poroča o rezultatih na državne organe. Občasni nadzor izvaja tudi okoljska inšpekcija MOP.